Janez, kmet na Dolenjskem, se je odločil, da so počkodbe, ki jih je utrpel v avtomobilski nesreči, dovolj resne, da toži prevozniško firmo (ki je bila kriva za nesrečo).
Na sodišču ga odvetnik prevozniške firme zaslišuje.
"Ali niste na kraju nesreče rekli 'Vse je v redu z mano.'" vpraša odvetnik.
Janez odgovori; "No, vam bom povedal, kaj se je zgodilo. Ravno sem natovoril svojo najljubšo mulo, Beti, na..."
"Nisem vprfašal za detajle," ga je prekinil odvetnik, "samo odgovorite na vprašanje. Ali ste, ali niste rekli, 'Z mani je vse v redu' na prizorišču nesreče?"
Janez reče, "No, sem, vendar se ravno spravil Beti na kamion in se odpeljal po cesti..."
Odvetnik ga je spet prekinil in rekel, "Sodnik, tukaj poskušam predstaviti dejstvo, da je na prizorišču nesreče ta možak povedal policaju na terenu, da je z njim vse v redu. Sedaj, nekaj tednov po nesreči, pa poskuša tožiti moje stranke. Mislim, da je prevarant. Prosim naročite mu, da preprosto odgovori na vprašanje.
Medtem je sodnika že pričelo zanimati, kaj želi Janez povedati, zato je rekel odvetniku, "Rad bi slišal, kaj ima povedati o svoji najljubši muli Beti."
Janez se mu je zahvalil in andaljeval, "No, kot sem že rekel, ravno sem naložil Beti na kamion in se odpeljal po cesti, ko je ta velikanski poltovornjak s prikolico spregledal stop znak in se zaletel točno v stranico mojega kamiona.Padel sem v en jarek, Beti pa v drugega. Res me je bolelo in se zato nisem hotel premikati. Ampak slišal sem lahko javkanje in zavijanje stare Beti. Že po njenem stokanju sem vedel, da mora biti v groznem stanju.Takrat je na prizorišče prišel policaj. Slišal je Betijino javkanje in odšel do nje. Ko jo je videl, je segel za pas, izvlekel pištolo in jo ustrelil direktno med oči. Nato je prišel do mene s pištolo v roki in vprašal, 'Torej, kako se pa VI počutite?'"